Pa Jessica Hsu. Ekri an reta oktòb/ novanm 2022
Poukisa nou pa ka inyore lapriyè pou yonti souf (yon ti moman pou n respire)? Soti nan kote mwen chita[1], li fasil pou defann yon lòt entèvansyon militè. Sa a sanble ak anpil nan kòlèg mwen yo ak zanmi tou de an Ayiti ak etranje ki se aktivis, entelektyèl, pwofesyonèl, ak lòt moun. Gen anpil rezon lejitim pou w kont yon entèvansyon militè, sitou si se pou soutye aktyèl premye minis enterimè Ariel Henry ki te vin sou pouvwa a apre asasina Prezidan Jovenel Moise nan mwa Jiyè pase a. Demann Henry pou asistans militè te vini nan kòmansman mwa oktòb la. Sa a te jis kèk jou apre Chanselye ayisyen Jean Victor Généus te deklare devan Konsèy Sekirite Nasyonzini an ke "...sitiyasyon an jeneralman anba kontwòl", pwovoke gwo reyaksyon ann Ayiti ak memes sou tout rezo sosyal yo reflete dekonekte chokan nan deklarasyon li a nan reyalite. Se pa premye fwa dekonekte sa a te klè ant gouvènman pwovizwa aktyèl la ak reyalite peyi a oswa pou sa, anpil gouvènman anvan yo. Malgre reyalite sa yo, Etazini te reponn li pwopoze de rezolisyon bay konsèy sekirite Nasyonzini an. Premye a pou sanksyon ak dezyèm lan pou yon fòs militè ki pa ta dwe dirije, men ki sipòte pa Etazini. Se pa etonan, sektè prive a se lajman nan sipò yon entèvansyon paske gwoup ame ak mank gaz la te fè li prèske enposib pou biznis. pou fonksyone. Pandan kèk semèn ki sot pase yo, sa ki te fè m kesyone pozisyon mwen an se konvèsasyon ak lòt zanmi ak kòlèg ke mwen ta sipoze kòm sipòtè fasil nan yon entèvansyon. Sa ki pi inatandi yo se moun ki abite nan kèk nan katye popilè yo ki ta gen plis enpak sou yon lòt entèvansyon kote gwoup ame yo baze epi tou eklatman. Gen lòt ki nan andeyo (andeyò Pòtoprens, andeyò vil yo) kote ki poko rekipere apre siklòn 2016 la oswa tranblemanntè ki sot pase yo k ap lite pou mete tèt yo ansanm chak jou akòz blokaj gwo yo. wout yo antre nan pwovens yo, sèlman pou yo vin pi plis anvayi pa bloke gaz la nan Tèminal Varreux kounye a nan plis pase sèt semèn. Anpil nan yo ap viv nan katye yo ki ta gen plis enpak sou yon lòt entèvansyon. Yo nan kèk nan katye popilè yo kote eklatman ant gwoup ame yo te entans ak kontinyèl kote moun ap espere yonti souf (yon moman yo respire). Yon lidè kominotè te di m, “Mwen t ap viv nan Site Solèy atravè entèvansyon MINUSTAH 2004/2004 kote anpil moun te pèdi lavi yo. Onètman, mwen ta toujou renmen wè yon lòt entèvansyon kounye a”. Li te kontinye di: “Lè nou te kapab deplase, omwen mwen te ka al chaje oswa dechaje kago epi m te kapab achte kèk manje pou pitit gason m nan manje, menmsi te gen bal k ap vole. Kounye a, menm bwè dlo difisil anpil.” Li te kontinye di m ke anpil nan timoun li te konn jwe foutbòl ak yo kounye a swa gen gwo zam oswa yo mouri. Men sa l te di: “Yo pa t vle soufri jan mwen kapab. Gen anpil rezon lejitim pou w kont yon entèvansyon militè ann Ayiti. Malgre reyalite pase sa yo, sa nou pa tande se vwa menm popilasyon sa a kap viv nan katye popilè yo ak nan kote andeyo (andeyò Pòtoprens ak vil yo). Se tou senpleman pa vre ke tout ayisyen yo totalman kont yon entèvansyon. Wi, nou tande demann gouvènman pwovizwa a, manm sektè prive nan sipò, aktivis, pwofesyonèl, entelektyèl ak manifestan kont entèvansyon, men nou pa tande anpil vwa ki vle yon entèvansyon militè imedyatman, ki bezwen yonti souf (yon ti moman pou respire - yon poz). Pou nou inyore ak silans silans sa yo se perpétuer modèl paternalist ki di, "nou konnen sa ki pi bon pou yo". Olye de sa, nou dwe mande poukisa epi travay pou konprann ki jan pou sipòte revandikasyon sa yo nan fason ki adrese ijans kounye a kòm byen ke vanse. Nan moman sa a, menm jan ak sa ki te vin anvan li, menm moun sa yo ki vle entèvansyon pa wè okenn espwa nan Leta oswa okenn pwosesis k ap pwopoze. Yo pa wè pèsonn nan lari pou sipòte okenn pwosesis, akò oswa tranzisyon Eta a pwopoze. Byenke kèk inisyativ te vin difisil atravè yon konsansis pi laj nan aktè politikman konsène yo, li klè, li pa gen rasin nan pep la oswa pèp la, plis espesyalman majorite majinalize a. Lè mwen te mande zanmi nan diferan kominote riral yo ak katye popilè sou pwosesis sa yo, anpil te ri di ke se sitiyasyon an. Gen lòt ki rekonèt efò reyèl yo, men yo toujou pa wè ki jan sa pral afekte avni yo. Li pa enkli yo. Li pa te envite yo sou tab la. Lit chak jou yo kontinye pa rekonèt. Pou yo, toujou pa gen okenn siy ki montre yon vrè pwojè sosyal oswa nasyonal egziste, men yo toujou menm politik la jou-a-jou ki pa enkli enterè yo. Eksperyans Entèvansyon Militè a Pandan Okipasyon Ameriken an soti 1915-1934, Marin yo vize peyizanri ki te reziste okipasyon an, touye Charlemagne Peralt ak anpil lòt Cacos. An 2004/2005, MINUSTAH te vize lidè gwoup ame yo nan Site Solèy, ansanm ak manman ak timoun k ap viv nan menm katye stigmatize ak kriminalize sa yo. Ant 2014-2017, MINUSTAH te entwodui kolera touye moun ki pa t gen aksè regilye a dlo pwòp pou bwè oswa swen sante anplis de anpil ka abi seksyèl. Sa a se menm popilasyon an ke yon envansyon militè jodi a ta pi afekte epi li ka fè mal ankò. Eksperyans entèvansyon militè a diferan ant pòv nan vil yo ak peyizanri nan zòn riral yo, men yo gen yon relasyon intim. Yo se menm moun ki gen fanmi yo te gen batistè yo make paysannes (peyizan) epi yo te mande pèmisyon pou antre nan vil yo. Yo se menm popilasyon yo ki pi afekte pa ipè santralizasyon ak neglijans Eta a. Pifò moun ki abite nan peyi a gen manm fanmi yo nan Pòtoprens e byenke moman sa a pa karakterize pa vyolans fizik ki te kreye pa gwoup ame nan anviwònman riral yo, lit la pi plis pase reyèl pou jwenn dlo, manje ak lòt nesesite debaz yo. Enkapasite pou jwenn dlo pwòp pou bwè te kontribye nan reaparisyon kolera. Sa ki disponib yo te monte 3-4 fwa ansanm ak mwens revni pou pifò fanmi akòz mouvman trè limite nan machin, kamyon ak motosiklèt akòz mank de gaz sikile. Nan kèk pati nan depatman Grand Anse kote mwen te viv pandan plizyè ane, youn nan non yo te bay espès pwason lyon anvayi yo se te MINUSTAH. Lè mwen te mande pechè yo poukisa non sa a, kèk te ri anvan eksplikasyon yo te di, "li gen anpil koule, epi li fè anpil dezod", sa tradui yo vle di yo gen anpil koulè (ki endike divèsite misyon an) epi yo kreye anpil pwoblèm. .” Prèske tout moun sonje blag sou gwoup sòlda MINUSTAH yo te bare yo ap vòlè kabrit ki reponn yo se pa an reyalite vòlè kabrit, men yo t ap manje yo. Nan peyi a, yo te souvan rele sòlda MINUSTAH yo touris, yo te wè yo sou plaj lokal yo nan wikenn. Mwen pran abitid pou m mande zanmi ki abite nan katye popilè yo ak nan rejyon riral yo pèspektiv yo sou entèvansyon militè sou teritwa ayisyen depi gouvènman defakto a te mande sipò militè nan kòmansman mwa oktòb la. Santiman sa a te repete pa lòt lidè kominotè ak manm depi Site Solèy rive Matisan. Li te di m tou pa anpil moun ki ap eseye manevwe ak siviv nan katye popilè yo ak nan espas andeyo. Sa ap repete pa chofè motosiklèt, travayè domestik, travayè faktori, antrenè foutbòl, lidè kominotè, pwofesè, kiltivatè, moun ki pap travay ak anpil lòt moun ki degaje (hustle) chak jou. Kèk zanmi te estime pousantaj moun ki sipòte entèvansyon an anviwon 60% nan popilasyon an, lòt moun estime siyifikativman plis. Malgre ke yon estimasyon reyèl difisil, li klè nimewo yo enpòtan. Pi enpòtan pase chif yo se kote vwa sa yo sitiye nan sosyete ayisyen an. "Yon lòt entèvansyon militè ta yon wont pou eritaj Desalin (yon lidè revolisyonè ki te bat fransè yo e ki te mete yo deyò nan teritwa a), te site yon lòt lidè kominote a, "men pami granmoun aje nan katye tankou Matisan oswa Site Solèy ki santi sa nan zo yo, yon entèvansyon ta vrèman ede yo,” li te kontinye. "Gen verite ak reyalite kounye a," di yon lòt lidè kominotè nan Site Solèy, "Verite a nan pèspektiv mwen se ke nou pa reyèlman vle yon entèvansyon, men reyalite a se ke Polis Nasyonal Dayiti (PNH), Ayiti a. Leta pa reyèlman gen volonte politik oswa kapasite pou rezoud sitiyasyon aktyèl sa a.” Pou anpil moun ki mwen te pale ak nan semèn ki sot pase a, yo sipòte yon entèvansyon, men yon kalite entèvansyon diferan de sot pase a. Youn ki pa touye aveuglesman oswa aji kondwi pa enterè etranje. Men, yo dakò, èd deyò nesesè. Gen lòt ki pale sou misyon Lapolis Nasyonal Dayiti (PNH) te dirije, ak akonpayman kote PNH la ap siveye ak anpil atansyon, piske se byen li te ye kèk gen lyen dirèk ak diferan gang yo. Iwoni PNH la se ke li se yon enstitisyon tou ki kreye ak fòme pa Etazini. Sa a se kontrèman ak lòt zanmi m 'ak kòlèg ki swa kòlèg etranje, aktivis ki baze sou Ayiti, pwofesyonèl ak entelektyèl. Se kontrèman ak pwòp reyaksyon mwen kont entèvansyon lè mwen te tande pale de li te yon posibilite an Ayiti ankò. Moun ki te pale avè m yo toujou ap viv nan Site Solèy y ap fè silans. Gen kèk ki te touye pa gwoup ame paske yo vokalize sipò yo pou entèvansyon. Yon sitiyasyon ki tèlman danjere e chaje, n ap pwoteje non moun ki vle pale. Lè mwen te mande moun ki abite Site Solèy poukisa yo sipòte yon entèvansyon, yo te di se paske gang yo menm rekonèt ke yon entèvansyon t ap fini. Pou lòt moun andeyò Pòtoprens tankou jèn pwofesè lekòl sa a nan Plato Santral la, “Mwen pa gen pwoblèm ak [yon entèvansyon]. Okontrè, nou bezwen bon jan lapè nan peyi a. Nou bezwen sispann tout zak bandi ak kidnapin nan peyi a, men li ajoute, "se pa sèl pwoblèm peyi a genyen. Pi gwo pwoblèm nou an te toujou lidè nou yo.” Yon lòt jèn agwonòm ki pap travay nan Grand Anse te gen yon santiman menm jan an, men li te ajoute, "sa nou bezwen se pou chak ayisyen pran konsyans epi repran fòs kolektivite nou an." Li fè remake ke sitiyasyon an vin enkapab e fanmi li vrèman ap goumen pou siviv nan moman sa a. Pèsepsyon Leta Ayisyen Se pa ke zanmi m yo ak lòt moun pa konnen istwa ak enpak entèvansyon militè sot pase yo. Gen moun ki ka di yo se moun ki gen chans ki te siviv yo. Se yo menm tou ki souvan di lè separe n ap we demen (nademen demen) ki te swiv pa yon si dye vle (si Bondye vle) kòm si gen rekonesans ke sò yo se lajman soti nan men yo. Yo byen konsyan ke yo ap viv nan yon sistèm ak sosyete ki pa pran swen si yo viv oswa mouri. Ki sa anpil moun kwè se ke yon fòs etranje ta ka pètèt 'kinder' epi yo gen plis respè pou lavi yo pase enstitisyon lokal yo tankou lapolis ak Leta an jeneral. Nan moman sa a, sanble pa gen pi bon opsyon pase fòs deyò sa a sou tè Desalin ki pral soulaje yo anba sitiyasyon aktyèl yo. Apre siklòn Matthew an 2016, yon etid Doktè Mark Schuller te dirije te mande diferan kominote andeyò Pòtoprens pèsepsyon yo genyen sou Eta yo ak sou ONG yo. Yo te mande pou yo evalye sou yon echèl zewo -10, zewo se nòt ki pi ba a ak 10 ki pi wo a. Evalyasyon Eta a te siyifikativman pi ba pase ONG yo. Malgre ke moun yo te trè kritik nan ONG yo, espesyalman entènasyonal yo. Rezònman yo? "Leta Absan", oswa eta a absan. Sa a te repete pa zanmi ki soti nan katye popilè yo ak nan zòn riral yo. Li te ekri tou anpil nan liv tankou Chelsea Kivland nan liv "Street Sovereigns: jèn gason ak eta a nan vil Ayiti". Liv li bay yon analiz diferan sou baz (baz) nan katye Bel Air. Li detaye an pwofondè, fason rezidan yo te oblije negosye espas sa yo kote Leta pa prezan pou yo ka jwenn resous ak mwayen pou yo viv pou kominote yo ak tèt yo. Anpil lòt te ekri istwa istorik tankou Michel Rolph-Trouillot, 'Leta kont nasyon' oswa 'Repiblik Predatè' Robert Fatton. Malgre ke gen yon ti kras plis konfyans nan otorite lokal yo, sa sanble ap bese tou, jan temwen nan anpil kote apre siklòn Matthew. Pandan ke nou te wè livrezon 'èd' nan zòn siklòn ki afekte yo nan konpetisyon kandida prezidansyèl yo ak mesaj kanpay, majistra yo ak lòt ofisyèl lokal yo souvan kanalize èd ki fèt pou moun ki pi bezwen yo bay manm fanmi, zanmi, ak moun ki sipòte pouvwa politik yo. Santralizasyon Popilasyon an Ayiti Lendi sa a make sèt semèn kote peyi a pa gen yon bon distribisyon gaz soti nan Terminal Varreux. Gwo tèminal ki resevwa ak distribye gaz la te bloke pa G-9 ki te dirije pa Jimmy "Barbecue" Cherizier. Gaz pouse pwodiksyon an epi tou koule nan nesesite debaz yo tankou dlo potab (ak dlo an jeneral), manje, pwopan, elatriye. Batay G-9 ak G-pep ap anraje prèske tout kote nan Pòtoprens. Soti nan kote mwen chita a, mwen konnen ke mwen pa ka jis inyore zanmi m 'ak kominote yo ki ap mande yonti souf. Anpil nan vwa sa yo dwe santral nan konvèsasyon yo pa jis kounye a, men vanse. Sa yo se moun ki ta dwe pi afekte, ak Se poutèt sa se yo menm ki ta dwe konsilte ak bay priyorite nan pran desizyon pa sèlman sou moman sa a, men avni yo. Yo vle yo rekonèt ak enkli. Yo vle viv, pa sèlman siviv. Tankou tout lòt moun, yo gen rèv. Yo vle santi ke patisipasyon ak politik se pa sèlman yon enplikasyon nan koripsyon ak move jwèt. Ke gwoup ame nan katye yo pa vin pi aktif lè eleksyon apwoche. I have heard so many times, "m pa nan bagay politik" oswa mwen pa patisipe nan bagay politik sa a. Yo vle moun ki konsène Leta yo rekonèt lit sa yo chak jou yo kreye espwa pou yon vrè pwojè sosyal ki enklizif ap kòmanse. Rezistans te siviv pou anpil Ayisyen. Rezistans vle di menm lè yo grangou, chemiz yo bourade epi yon moun chita ak yon souri pou pèsonn pa konnen yo ap lite. Mwen te mande zanmi tou nan dènye jou yo lè yo te gen dènye repa yo. Prèske chak fwa, gen yon ri ki te swiv pa yon "ou konnen kijan bagay yo ye, Tika (tinon ki te ban mwen anpil zanmi)" oswa "ou konnen ki jan bagay yo ye". Yon zanmi mwen konnen depi 20 an di m: "M pral peri, men mwen vreman kontan tande vwa w." (Mwen pral peri, men mwen trè kontan tande vwa ou). Pou zanmi m yo ak anpil lòt moun, mwen chire sou pozisyon mwen sou entèvansyon. Sa mwen konnen se ke anpil nan zanmi m yo ki fè pati majorite majinalize yo tèlman akable epi yo pa wè okenn lòt opsyon yo ofri. Nou pa ka tou senpleman di pa gen okenn entèvansyon san nou pa pran an konsiderasyon kantite imedya a ke anpil moun ap eklere. Dwe gen yon lòt opsyon si nou vle di pa gen okenn entèvansyon. Si gen yon solisyon ayisyen kounye a, ki ayisyen ki tap pwopoze li? Menmsi Ayisyen ta gen dwa deside kounye a, Ayiti pa ta souveren. Enstitisyon li yo kontinye ap enfuze ak rès kolonizasyon franse ak enperyalis ameriken. Mak yo ak nouvo blesi ki soti nan entèvansyon "lapè" chak jou kontinye make peyizaj ayisyen an. Feminis ayisyen ak sosyològ Sabine Lamour pale sou 'paradig 1915' kote chak politik ameriken ki kontinye jiska prezan te fèt nan okipasyon 1915 la. Se te yon tan lè Etazini sou pwòp teritwa yo te toujou gen Lwa Jim Crow. Politik sa yo dwe chanje. Nou dwe sipòte dekolonizasyon Ayiti epi, antanke Etazini, egzamine kijan pwòp rasis nou kontinye gen enpak sou Ayiti; premye Repiblik Nwa a. Malgre ke pa gen menas vyolans fizik nan zòn riral yo pa gwoup ame nan moman sa a, anpil nan zanmi m 'ak vwazen yo ki poko refè apre siklòn Matthew ak tranblemanntè ki sot pase yo, mwen espere lavi a vin mwens prekè. Pou moun ki nan katye popilè yo, mwen sonje trèv nan mitan gwoup ame katye yo alantou 2016/2017 kote te gen yon akò ke vyolans pa ta rive nan 34 katye Site Solèy. Se te youn nan zòn ki pi an sekirite nan Pòtoprens pandan epòk sa yo. Mwen te dòmi nan Site Solèy kèk nwit pandan ke lòt etranje t ap viv nan diferan katye yo. Mwen sonje mwen te monte motosiklèt mwen an epi soti pou ede kowòdone aktivite ak Konbit Bibliyotèk Site Soley (Kolektif Bibliyotèk Site Solèy) tankou konsè nan Lize Site Solèy la ki te resevwa atis tankou Mikaben ki trajikman fèk pase, Princess Eud, BIC, DJ Gardy Girault. ansanm ak atis lokal Site Solèy devan plizyè milye moun. Zanmi m yo pa t bloke nan blòk yo, men yo te kapab deplase. Moun yo te gen espwa. Yo t ap konstwi yon mouvman de baz pou chanjman ak zanmi m yo ak anpil lòt moun te sanble pi lejè lè sa a, yon chay te leve. Evade bal ak batay vyolan pa make kò yo chak jou ankò. Mwen swete sa pou yo ankò epi kontinye nan lavni y [1] Kounye a mwen nan apatman fanmi mwen nan Manhattan 'ap tann' blokaj gaz la pou mwen ka retounen nan apatman mwen an nan Pòtoprens kote mwen te rete pandan sèt dènye ane yo epi k ap travay kòm antwopològ ak solidarite. aktivis. Pandan prèske 14 ane anvan, mwen t ap viv epi apre sa mwen t ap vwayaje regilyèman nan vilaj riral Abricots sou pwen ki pi Sidwès la sèlman anviwon 185 mil de Pòtoprens, men lwen politik gwo vil la. Mwen te travay kole kole sou diferan mouvman kominote dirije pou lapè ak devlopman nan diferan katye popilè (bidonvil), ak lidè kominote a ak manm kont yon pwojè touris Leta kondwi sou Ile-a-Vache ki menase deplase anpil moun, nan Abricots kote ak kominote a. lidè ak manm yo ansanm ap redije ak sikile yon 'Gid Kominotè pou Èd Imanitè', pwoblèm lokalizasyon èd yo, ak imigran k ap ekspilse an Ayiti nan fwontyè Etazini/Meksik, pami lòt bagay.
0 Comments
|
ArchivesCategories |
6586 West Atlantic Ave #4840
Delray Beach, FL 33446 www.foundationhopeayiti.org [email protected] |